Radlje ob Dravi so mi od nekdaj pri srcu, in kot kažejo dosedanje izkušnje, je to, kje mi je všeč in kje ne, pogosto tudi pokazatelj tega, kako uspešno bom plezala.
Ob prihodu sem si takoj pričela ogledovati smeri, ki sta namenjeni mlajšim deklicam in dečkom, in zdelo se mi je, da nista prav nič težki. Preden se je tekma začela, sem tako mislila, da bo kar nekaj osvojenih vrhov, da bodo gotovo vse moje letošnje tekmice osvojile vrhova, jaz pa tudi. Pa je bilo nazadnje nekoliko drugače. V prvi smeri je bil pred-predzadnji oprimek nekoliko manjši in brez konkretnega roba za prijemanje, tako da je obe punci, ki sta štartali pred mano, na njem odneslo s stene. Sama pa sem bila odločena, da ga zadržim, in uspelo mi je osvojiti vrh. Po prvi smeri sem imela zaradi vrha tako veliko prednost, saj si je drugo mesto s padcem na istem zoprnem grifu delilo kar nekaj plezalk.
V drugi smeri je bilo bolje - vrh sta poleg mene dosegli tudi Maja in Ema, a za skupni rezultat je to pomenilo, da imam zmago. Sem bila pa presenečena, da so se tudi fantje enako mučili - tudi pri njih je oba vrhova osvojil samo Bine.
Tekma je torej mimo in ne glede na to, da sta mi bili smeri lahki, sem vesela zmage - vsaka šteje, če želim biti tudi letos med najboljšimi. Zaenkrat gre dobro, upam pa, da bo tudi v Trbovljah čez tri tedne tako. Tudi tam mi je stena namreč všeč in se zato dobro počutim :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar